Že velikokrat sem se ustavil v trgovini pri policah, kjer so bile razstavljene svetilke in katero od njih tudi izbral. Moja žena ne bi prav nič rekla, če bi to bila druga ali tretja svetilka, tako pa imam doma že kar nekaj različnih svetilk. Bolj, kot ji razlagam, da imam rad svetilke in da ti doma lahko vedno pridejo prav, se ji je to zdelo prav brez pomena, da vedno kupujem nove in nove.
Čez čas sem spoznal, da so svetilke res moja strast in to sem želel ženi tudi povedati, da naj se ne jezi, ker rad kupujem različne svetilke, zakaj to počnem, pa še sam ne vem.
Ko sem tokrat šel v trgovino in prišel do police, kjer so bile zložene svetilke, sem šel naprej. Žena je začudeno gledala, ali se resnično ne mislim ustaviti in jih saj pogledati. Jaz pa sem šel mirno naprej. Lahko samo povem, da me je neprestano mikalo, da bi šel nazaj do police, a sem se vzdržal, ker sem vedel, da ženi ne bi bilo to všeč.
Ko sem prišel domov, sem še kar razmišljal o tem, zakaj nisem šel pogledat svetilke, zakaj sem se oziral na ženo. Kasneje sem spoznal, da če si jaz to želim, pomeni, da s tem ni nič narobe.
Tako sem ženi lepo povedal, kako grozno sem se danes počutil v trgovini, ko si nisem upal pogledati svetilke in kako se mi to enostavno ne zdi pravično. Če imam rad svetilke, si jih lahko tudi pogledam.
Sedaj se s tem ne obremenjujem več, če kje vidim svetilke, se brez slabe vesti tudi ostavim in si jih pogledam. Prav tako nimam nobene slabe vesti, če si katero tudi kupim, ker je tako moja zbirka vedno večja in večja.