Pogled nad Tržaški zaliv

Katere so najboljše tende na trgu

Zaščito pred soncem nam čez poletje nudijo tende različnih vrst od klasičnih do kasetnih in celo strešnih. Klasične tende so najcenejše, so brez omaric. Take se po navadi montirajo pod balkoni ali napušč, saj so tako zaščitene pred dežjem, kadar se pospravijo.

Največ pa se uporablja kasetnih tend, ki so lahko montirana povsod, saj jim vremenske razmere ne škodijo, ker so pospravljene v kaseti. Izbiramo njih lahko v različnih barvah, takih, da nam polepšajo ali pa se zlijejo z ambientom. So enostavna za montažo in jih lahko postavimo na različna mesta, kjer se želimo zavarovati pred soncem. Lahko so tudi navpične postavitve, kadar nas moti sonce od strani. Zelo je pomembno, da so narejene iz kakovostnega platna. Najpogostejši materiali za tende, ki ščitijo pred dežjem in vetrom so akrilna tkanina, pvc, mikro perforirana tkanina in poliester.

Katere so najboljše tende na trgu

Najkvalitetnejša je akrilna tkanina, ki je vodoodporna in zračna, preprečuje plesnenje, odporna je na uv žarke in ne zbledi. Ima tudi dolgo življenjsko dobo do deset let. Poliester je cenejši, za večjo odpornost proti vodi je prevlečen s pvc premazi. Polivinilklorid pa je najbolj odporen na vodo druge slabe vremenske razmere, je pa najmanj zračen. Zelo pogosta je tudi mikro perforirana tkanina, ki omogoča zračenje in prepušča svetlobo in je zelo odporna na veter, saj se ne trga.

Njihova uporaba je odvisna od potrebe in cenovnih zmožnostih. Tudi konstrukcije so različne. So iz lahkega aluminija, ki ne rjavi, iz pocinkanega jekla, ki je težko, primerno za večje tende, kot je pergola. Konstrukcije pa so lahko tudi iz lesa, ki pa mora biti zaščiten pred vremenskimi vplivi. Tako konstrukcijo izberejo , kjer želijo rustikalni slog. Najboljša odločitev za tendo je aluminijasta konstrukcij z akrilnim platnom. Ravno takšno je kupila prijateljica, ki je pred kratkim menjala tendo, ker je bila stara že zelo zdelana od sonca in vetra.…

Fotografija na platnu je otipljiv spomin.

Pred nekaj leti sem prijatelju za rojstni dan želela podariti nekaj res posebnega. Bil je tisti tip človeka, ki ima že vse in ne potrebuje ničesar materialnega, zato sem vedela, da mora biti darilo osebno. Po dolgem premisleku sem se odločila, da izberem eno izmed najinih skupnih fotografij in jo dam natisniti kot fotografija na platnu.

Izbrala sem posnetek z najinega izleta v Dolomite. Bilo je jutro, sonce je pravkar vzhajalo, midva pa sva sedela na leseni klopi s skodelico kave v rokah. Fotografijo sem takrat posnela z navadnim telefonom, a je imela v sebi nekaj posebnega – tisti občutek miru in hkrati povezanosti. Zdelo se mi je, da bi ravno ta trenutek lahko ujel bistvo najinega prijateljstva.

Ko sem fotografija na platnu prevzela, sem bila ganjena. Fotografija na platnu je dobila novo globino, tekstura materiala je dodala občutek mehkobe in topline, ki ga na ekranu nisem nikoli začutila. Darilo sem mu izročila brez veliko besed, le z nasmehom. Ko ga je odprl, je za nekaj trenutkov obmolknil. Potem pa je le rekel: Tole pa bo šlo na najbolj vidno mesto v stanovanju.

Fotografija na platnu je otipljiv spomin.

Od takrat naprej je fotografija na platnu postala zame poseben način obeleževanja trenutkov. Eno imam tudi doma – uokvirjen spomin na poletne dni ob morju s svojo družino. Ko hodim mimo, me vedno znova vrne v tisti dan.

V svetu, kjer imamo tisoče digitalnih fotografij, ki večinoma ostanejo skrite v telefonih, ima fotografija na platnu prav posebno moč. Je otipljiv spomin.

Zadnjič sem eno podarila tudi staršem – družinsko fotografijo iz starega albuma, skenirano in preneseno na platno. Mama je bila ganjena do solz. Rekla je, da jo vsakič, ko jo pogleda, spomni, kaj vse smo skupaj doživeli. In prav to mi je pri fotografija na platnu najbolj všeč: ne gre le za dekoracijo, temveč za občutek, da so najlepši trenutki ujeti na način, ki jih ohranja žive vsak dan.…

Plačilo s kartico kot popolnoma samoumevna rešitev.

Pred nekaj tedni sem šla zjutraj po kavo v svojo najljubšo majhno kavarnico v središču mesta. Bila sem v rahli zamudi, kot običajno, pa še brez gotovine. Ko sem končno prišla na vrsto, naročila svojo kavo in hotela plačati, sem seveda povsem samozavestno potegnila kartico iz denarnice.

In potem mi natakar pove: ‘Žal danes ne sprejemamo plačilo s kartico, terminal nam ne dela.’ Sicer je bil prijazen in se je opravičeval, ampak meni je postalo vroče. Niti centa gotovine nisem imela pri sebi. Gledala sem ga in iskala tisto čudežno rešitev, kako bi vseeno prišla do kave.

Na srečo me je ena punca za mano prepoznala, očitno sva že večkrat pili kavo na istem mestu, in mi kar sama od sebe rekla: Ni panike, danes jaz plačam, naslednjič pa ti, okej? Bila sem totalno presenečena, malo mi je bilo tudi nerodno, ampak v tistem trenutku me je rešila.

Plačilo s kartico kot popolnoma samoumevna rešitev.

To me je kar spodbudilo, da sem začela bolj razmišljati, kako samoumevno mi je postalo plačilo s kartico. Vedno računam, da bo vsepovsod delovalo, nikoli več ne preverim, če imajo kakšno opozorilo. In roko na srce, gotovine sploh več ne nosim s sabo.

Od takrat naprej imam v denarnici vedno vsaj nekaj evrov za vsak primer. Pa tudi zahvalila sem se tisti punci z eno kavo naslednji teden, ko sem jo spet srečala. Lep občutek je, ko vidiš, da obstajajo taki mali trenutki prijaznosti med popolnimi neznanci. In da te tudi en preprost zaplet s plačilo s kartico lahko spomni, da ni vse tako samoumevno, kot se zdi.

Od tega dne naprej tudi vedno preverim, ali imajo kakšen napis glede plačilo s kartico, preden sploh naročim. Zdi se mi, da smo postali kar malce razvajeni z vso to tehnologijo in udobjem. Ampak včasih je res fajn imeti plan B, pa čeprav je to samo nekaj kovancev v žepu. Nikoli ne veš, kdaj pride prav.…

Mediacija in mirna rešitev spora

Vse več ljudi je nezadovoljnih in kaj hitro se lahko znajdemo na sodišču. Ljudje bi morali prej dobro razmisliti, če se jim to seveda splača. Sama sem človek, ki je pripravljen, da se lahko marsikatera težava reši samo s pogovorom. Je pa res, da vedno ni lahko z ljudmi in nekateri so enostavno preveč agresivni, da bi lahko upoštevali drugo mnenje. Mediacija je pravi primer, ko se lahko dve stranki med seboj dogovorita prostovolno brez tretje osebe.

Mediacija in mirna rešitev spora

Pri nas smo imeli težavo s sosedom. Bila je težava glede zemljišča. Ker sama nisem človek, ki bi se kregala in sem vedno pripravljena na pogovor, sem tudi tokrat želela najti rešitev za nastalo težavo. Namreč sosed je bil prepričan, da je meja drugje, kot pa je bila. Bolj kot sem mu razlagala, kako poteka meja, mi je želel povedati, da temu ni tako. Nato sem obrala način- mediacija, da se dogovorima brez tretje osebe in da ne vidim nobene težave, da ne bi mogla najti rešitve. Odločila sem se, da bom pripravila vso dokumentacijo in ga povabila na kavo. Tako sem tudi naredila. Sosed je prišel na kavo. Ni pričakoval, da mu bom pokazala vso dokumentacijo glede zemlje. Ko je to videl, seveda ni mogel več ogovarjati. Povedal mi je, da mu je oče povedal za mejo in da je bil prepričan, da je meja poteka tako, kot je rekel oče.

Tako sva midva dosegla mirno rešitev spora- mediacija. Kako sem bila vesela, da je tudi sosed videl, da se ne splača kregati in da če bo potrebna tretja oseba za rešitev meje, bo nastal nepotrebni strošek. Še se da, če le želimo, le pravi argumenti so potrebni. Sama sem tokrat našla rešitev v lepem obnašanju in pravih papirjih. Upam, da bom še naprej vedno delala tako. Seveda je mediacija prava rešitev nastalega problema. …

Zelo uspešna dermatologija Ljubljana, zaupajo ji številni pacienti

V današnjem času je vse več kožnih bolezni, ki se kažejo kot različne alergije, dermatitisi in veliko je tudi kožnih znamenj, ki predstavljajo nevarnost za razvoj hude bolezni, ki vodi v rakave bolezni. Zato vse več ljudi potrebuje dermatologa in posledično so povsod čakalne vrste.

Zelo uspešna dermatologija Ljubljana, zaupajo ji številni pacienti

Ljudje pa so čedalje bolj mnenja, da je dermatologija Ljubljana tista prava, ki zna najbolj pomagat in hitro reševat probleme. Res je, da ima dermatologija Ljubljana največ zaposlenih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z različnimi področji dermatologije. To zagotavlja celostne obravnave pacientov in njihovo oskrbo, saj so na enem mestu različna znanja in različne izkušnje. Za vse to pa so zaslužene univerze in klinike, kjer se izobražujejo strokovnjaki. Vsa zdravljenja potekajo na enem mestu, ker lahko zdravniki hitro ukrepajo in si izmenjajo mnenja pri nekaterih kočljivih boleznih.

Področja na katerih deluje dermatologija Ljubljana so kot prvo:

diagnostika in zdravljenje kožnih bolezni: tukaj proučujejo akne, ekceme, alergije, kožne infekcije, pigmentne madeže
odkrivanje in zdravljenje kožnega raka: zdravijo pred rakave spremembe in kirurško odstranjujejo kožne tumorje,
estetska dermatologija : ukvarjajo se s pomlajevalnimi terapijami, izvajajo botox in druga dermalna polnila, laserske terapije, kemični pilingi,
kirurški posegi: bradavice, ciste, fibromi, biopsija kože, kirurško odstranjevanje raka
preventiva in svetovanje: nudijo zdravstvene nasvete za pravilno nego kože, za zaščito pred soncem.

Vse to dermatologija Ljubljana zmore s strokovnim osebjem, ki ga sestavljajo dermatologi, dermatovenerologi, estetski dermatologi, dermatološki kirurgi, medicinske sestre, laboratorijski tehniki, farmacevti, kožni terapevti. Takšna zasedba je zelo uspešna na svojem področju. Njihova uspešnost se hitro širi po ljudeh, zato jim čedalje več pacientov zaupa svoje zdravje in se jim prepustijo, da jih zdravijo.

Tudi sama poznam primer, ki se je po neuspelem zdravljenju odločil še za eno možnost pri dermatologiji Ljubljana. Zdravljenje je potekalo hitro in učinkovito in že kmalu so se pokazala prva izboljšanja. Zdravljenje se nadaljuje in pacient se počuti varen in v dobrih rokah.…

Dobro pripravljen team building nas je povezal kot še nikoli prej

V našem majhnem podjetju smo že dolgo razmišljali o tem kaj bi nas malo bolj povezalo. Vodja enega izmed oddelkov je dal predlog za team building. Vendar nismo želeli klasičnih delavnic ali pa večerje v restavraciji, želeli smo nekaj kar bi nas izzvalo, nasmejalo in hkrati združilo kot ekipo.

Po kratkem debatiranju med odmorom za kosilo smo se odločili za pobeg iz sobe in kuharski dvoboj. Najprej je bil na vrsti pobeg iz sobe. Ko smo prispeli v center za sobe pobega nas je pričakal animatorka in nas popeljala v tematsko sobo, kjer smo morali razvozlati skrivnost izginulega znanstvenika. Takoj, ko so se vrata zaprla smo vedeli, da bomo morali sodelovati, če želimo najti izhod iz sobe. Napetost je naraščala, ko se nam je čas iztekal in še nismo našli ključa. Z nekaj sekundami prednosti smo odklenili vrata in uspešno pobegnili. Vsi smo zavriskali od navdušenja in v en glas zakričali zmaga. Team building že kaže svoje pozitivne plati. Po adrenalinskem delu nas je čakala naslednja naloga, team building nas bo povezal v kuharskem dvoboju. Razdelili smo se v dve skupini in dobilo košaro sestavin. Naša naloga je bila, da v 45 minutah pripravimo okusno jed, ki pa jo bo ocenil poklicni kuhar. Ekipa A se je odločila za testenine s svežo omako, ekipa B pa za piščančje tortilje. Ekipa A je hitro sekljala zelenjavo in pripravljala okusno omako, je na drugi strani ekipa B imela kar nekaj težav z zvijanjem tortilj, da ne bi razpadle. Ko smo na koncu postavili krožnike pred sodnika smo vsi zadrževali dih. Po okušanju obeh jedi je dejal, da sta obe jedi odlično pripravljeni, toda zaradi popolnega ravnovesja okusov je zmaga pripadala ekipi B. Nasmejani smo si vsi segli v roke.

Dobro pripravljen team building nas je povezal kot še nikoli prej

Tekmovanje je bilo zabavno, a najbolj pomembno je bilo, da smo delovali kot prava ekipa. Tako je team building presegel vsa naša pričakovanja in domov odšli z občutkom povezanosti, ki ga prej v našem podjetju nismo še nikoli doživeli.…

V naši kleti so bili mizarski stroji, vendar nisem vedela kateri

Odkar si je mož našel nov hobi, večino časa preživi v kleti.

Morem reči, da ga je prejšnji mesec sosed res popolnoma navdušil nad lesom, tako da so že skoraj vsi mizarski stroji pri nas doma. Res si je kupil kar nekaj opreme, ki pa so sedaj zasedle celotno klet, ki pa niti ni več klet ampak se je ta spremenila v pravo mizarsko delavnico. Res je, da si je mož že od nekdaj želel delati z lesom, vendar za to ni imel nikoli dovolj časa pa tudi ne dovolj znanja. Od kar pa smo se z novim sosedom malo bolje zbližali, pa ga je ta res veliko naučil glede lesa. Prav tako mu je tudi pomagal pri opremi in razložil, kateri mizarski stroji se za kaj uporabljajo in kateri mu pridejo v poštev. Prav tako, pa mu je razložil, na kaj vse more biti pozoren, ko se kupujejo novi mizarski stroji. Tako je nekaj opreme kupil nove, nekaj pa rabljene. Do sedaj je vedno les le rezbaril in delal manjše lutke ali pa kakšno piščalko je tudi še znal narediti a to je bilo res poredko, saj je prej imel takšno službo, da je bil neprestano na terenu.

V naši kleti so bili mizarski stroji, vendar nisem vedela kateri

Sedaj, odkar pa mu družbo delajo tudi mizarski stroji, pa se zelo rad loti tudi kakšne bolj zahtevne naloge in tudi kakšnega bolj finega izdelka, ko more les tudi malce bolj pobrusiti in bolj natančno in ravno izrezati. Tako mi je naredil leseno skrinjico z vzorcem, ki jo je nato tudi pobarval v takšen češnjev les in polakiral. Res je izgledala, kot da bi bila iz trgovine. A ker se sama ne spoznam toliko na to mizarstvo in te mizarske stroje, pravzaprav sploh nisem vedela, katere stroje imamo doma.

Tako res nisem vedela, ali gre to za:

Krožno žago, čeprav se mi je dozdevalo, da bi ena od teh lahko bila;
vrtalni stroj, za vrtanje lukenj v les,
rezkalni stroj, ki se uporablja za utore in profile;
stružnica za les, za oblikovanje okroglih lesenih predmetov;

in pa verjetneje bi jih lahko kdo še kar dosti naštel.…

Prenova moje predsobe se je dolgo prestavljala

Predsoba je po mojemu mnenju en izmed glavnih prostorov naših domov. To pa zaradi tega, ker nam predsobe dajo nekakšen vtis doma, ko vstopimo vanjo, saj je to prvi prostor, katerega vidimo. Moja predsoba pa je sedaj že zelo dolgo bila malo zanemarjena, od kar sem se vselil v svoje novo stanovanje. To pa zaradi tega, ker sem imel kar nekaj dela z prenavljanjem ostalih prostorov mojega stanovanja, ter mi je predsoba šla čisto iz spomina, oziroma se mi ni zdela tako ključna, kot ostali prostori.

Sedaj, ko pa sem približno končal z vsemi ostalimi prostori, pa sem se končno malo osredotočil še na izgled predsobe. Tedaj pa sem lahko končno videl, da ta res ni bila primerno urejena, glede na ostale prostore mojega doma, ter je dajala zelo slabo vzdušje. Bila je namreč čisto pusta, ter je imela stare stene, z barvo, ki se je že malo lupila dol iz sten.

To pa me je že res zelo motilo, ter sem se kar lotil dela. Sprva sem se odločil prepleskati stene predsobe. Nova in sveža barva, bi lahko prostoru takoj dala novo in boljše vzdušje. Med tem pa sem moral tudi z ravnalno maso prekriti nekaj razpok, ki so se skozi leta v temu prostoru pojavile.

Prenova moje predsobe se je dolgo prestavljala

Ko je bilo pleskanje končano, pa sem se še osredotočil na tla, kamor sem postavil nov topli pod. S tem pa je bila osnova predsobe končana, kar pa je bilo že veliko bolje kot prej. Prostor sem nato dopolnil še z novo lučjo, ki je bolje razsvetlila prostor, ter sem se še lotil nakupa pohištva. Potreboval pa sem več ali manj kakšno pohištvo, ki bi zapolnilo prostor, da ne bi bil tako pust. Zato pa sem se odločil za razne omare za čevlje, obleke in podobno, kar pa se je sem zelo dobro podalo. …

Nameščena lovska kamera na krmišču

Naprava za samodejno snemanje fotografij ali videoposnetkov v naravi se imenuje lovska kamera, ki so opremljene z detektorji gibanja in infrardečimi senzorji, ki omogočajo snemanje tudi ponoči.

Kamera se sproži ob zaznavi toplote ali zaznavi premikanja in posnetke shranjuje na sd kartico. Nekatere kamere so poveza ne na mobilno aplikacijo, ki omogoča prenos slike na telefon. Ravno pred kratkim sem ujela eno zgodbo od prijatelja, ki ima v gozdu nameščeno kamero. Prijatelj je tudi lovec in je pripovedoval kako je lovska kamera posnela svinjko in njihove mladiče. Vsak večere so hodili na krmišče jest. Prav je pokazalo, kako pride najprej mama svinjka in nato še šest mladičev. Tako so hodili skoraj ves teden in približno ob isti uri. Potem pa se je zgodilo, da so svinjo ustrelili, ker je ne bi smeli. Mladički so se sami pojavili ponovno čez dva dni. Ko je videl kaj se je zgodilo, je še toliko bolj nosil hrano na krmišče in nastavljal mladičkom za jest. Opazil, je da sploh niso plahi.

Nameščena lovska kamera na krmišču

Ni se jim hotel približat, da se ne bi udomačili. Vedno jih je ogledoval na daleč, ko je bil prisoten, drugače pa jih je spremljal doma na kameri. Tako so hodili skoraj mesec dni, ko se je en večer pridružila še ena svinjka s tremi mladiči. Prejšnjih šest mladičkov se je umaknilo, ko so prišli tej na plan. Prijatelj je vsak dan spremljal kar je zabeležila lovska kamera in opazil, da se prvih šest mladičkov ne po dveh mesecih pa so vsi nekam odšli. Kar nekaj časa lovska kamera ni nič posnela. Zelo mu je bilo hudo, saj se je že kar navadil na njih. Sicer pa kamere niso povsod dovoljene. Lovci po navadi vedo kdaj in kje so kamere dovoljene.

Pomembno je, da ne snema ljudi in da je postavljena na zasebnem prostoru, drugače pa potrebuje soglasje.…

Graverstvo me je v srednji šoli čisto navdušilo

Ko sem se vpisal v srednjo šolo, sem bil zelo navdušen nad tem, kaj vse se bom lahko naučil v temu času. Izkazalo pa se je, da sem v 4h letih, ko sem obiskoval srednjo šolo, našel hobi, ki mi je postal zelo priljubljen, ter me je nato spremljal tudi skozi celotno življenje.

To pa se je zgodilo, ko smo pri enemu predmetu, imeli opravka z graviranjem na kovino. Takrat pa me je to tako navdušilo zaradi tega, ker sem tukaj videl odlično priložnost in način, kako sem lahko izražal svojo kreativnost. Že od otroštva pa sem bil zelo kreativen, tako da sem imel takšne reči res zelo rad. Graverstvo pa me je tedaj tukaj prvič srečalo, ter sem v temu projektu zelo užival. Naučil pa sem se, kako uporabljati ustrezno opremo, ter kakšna ta sploh mora biti, nato pa še, kako se lahko graverstvo razlikuje glede na to, s kakšno kovino imamo opravka.

To znanje, ki pa sem ga tisti dan, oziroma teden, ko sem delal na temu projektu, pridobil, pa sem vzel s seboj, ter ga doma nadgradil. Namreč, graverstvo me je tedaj začelo zelo zanimati, ter sem doma začel izpopolnjevati to veščino. Najprej pa sem si moral kupiti ustrezno orodje, da sem se s tem sploh lahko ukvarjal, kar pa je bilo kar drago, vendar je bilo vredno vsakega centa.

Sedaj pa se s tem ukvarjam že na kar resni ravni, saj mi graverstvo predstavlja tudi vir zaslužka, kajti začel sem se s tem ukvarjati tako, da sem izdeloval razne izdelke po naročilu. Namreč, videl sem, da je po temu kar nekaj povpraševanja, tako da sem želel ljudem omogočiti, da bi lahko prišli do raznih graviranj po svojih željah, ker je lahko to res kakšna lepa dekoracija, ali pa lepo darilo za nekoga. Prav tako pa sem v temu užival, tako da mi to res ni predstavljalo odpora.

Graverstvo me je v srednji šoli čisto navdušilo …